Leta 2007 smo lahko povsod brali, kako je velika nemška tovarna Audi uradno praznovala 100 letnico svojega obstoja, konec leta 2008 pa sem zasledil majhno novico, da je tovarna MuZ v Zschopau po 102 letih delovanja dokončno zapira svoja vrata.
Verjetno se mnogi sprašujete, kaj imata skupnega te dve novici. Audi je nesporno poznana znamka, mnogi poznajo znamko DKW, moji generaciji pa je bila tam v sedemdestih in osemdesetih skoraj edina možnost, da se vozimo z čem močnejšim od Tomosovega mopeda, motocikel znamke MZ, današnjim mladim skoraj popolnoma neznana znamka. Pa boste zopet vprašali kaj za vraga, pa imajo sedaj skupnega znamke Audi, DKW in MZ. Za razsvetlitev le tega, mi dovolite, da vas popeljem skozi zgodovino neke tovarne, ki je postavila marsikatere mejnike v avto-moto industriji .
V začetku leta 1904 je Danski oblikovalec in podjetnik Skafte Jorgen Rasmussen, skupaj s partnerjem Carl Ernstom, ustanovil podjetje, "Rasmussen in Ernst", ki je bilo vpisano v registru v mestu Chemnitz za distribucijo strojev in opreme. Leta 1906 je G. Rasmussen kupil nekdanjo tovarno platna v Zschopau in podjetje preselil v nove prostore. V podjetju Zschopau ki je bilo registrirano 13. April 1907, je kot edini lastnik naveden G. Rasmussen , čeprav je kasneje v letu 1912 g. Ernst naveden kot solastnik podjetja, ki pa je ostal v prodajni pisarni v Chemnitzu. Novo ustanovljena družba je ponudila široko paleto delov za parne stroje, gospodinjske aparate in električno oprema za zdravljenje. Od leta 1909 se na trgu pojavi, kot "Ernst & Rasmussen, Zschopau-Chemnitz", proizvodnja strojev in opreme za tovarne in inštitute. V letu 1913 se z g. Ernestom pravno ločita in Rasmussen da družbi novo ime" Zschopauer Maschinenfabrik JS Rasmussen. "
Na začetku prve svetovne vojne je Rasmussen neustavljiv in je podpisal velike pogodbe z vojaščino. Z proizvodnjo detonatorjev za vojaške namene, se podjetje širi in tako Rasmussen zaposluje ob koncu leta 1915 približno 480 delavcev.
V letih 1916/17 je Rasmussen skupaj s svojimi bivšimi kolegi iz študentskih let, ki jih je preživljal v Mathiesenu, zasnoval razvoj parnega avtomobila, ta razvoj je močno financirala nemška vojaška oblast. Tovarna dobi ime DKW (Dampft Kraft Wagen) ali domače rečeno "avtomobili na parni pogon". Po prvi svetovni vojni ni bilo več interesa za to tehnologijo, ne v podjetju in prav tako ne v vojski in tako so leta 1921, projekt ustavili. Edino, kar je ostalo od tega projekta so bile tri črke DKW, Rasmussen ta logo ohrani kot prepoznaven simbol podjetja in ga zaščiti ter še naprej razvija proizvodnjo majhnih parnih motorjev, obenem pa razvijejo majhen bencinski motor. Ta motor je bil prvotno mišljen kot prototip za preučevanje in je imel 18 ccm, 4 KW, ter je v tem času vseboval številne tehnične novosti. Kmalu pa so se odločili in dali motor v prodajo, pod imenom "Das Kleine Wunder "( majhen čudež, to ime je kasneje DKW,obdržal in uporabljal v druge propagandne namene) in je bil tako uspešen, da se je Rasmussen odločil za spremembo motorja in ga je ponudil trgu, kot motor za motocikle. Kot tako je bilo, prodano in dobavljeno več tisoč motorjev. Motocikel Golem & Lomos, ki je uporabljal DKW motorje z notranjim izgorevanjem, je na 800 km dolgo dirki iz Berlina do Heidelberga, leta 1921, zasedel vsa tri prva mesta. Veliki finančni uspeh, dobra tehnična podpora in kakovostni inženirji, so bili dobra osnova za vzpostavitev lastne proizvodnje, ki se od leta 1922 in do konca 20-tih spremeni v množično proizvodnjo motornih koles in začela se je zlata doba DKW-ja.
Rasmussen je razumel pomen moto dirk in slave povezane z njimi in se je s svojimi zanesljivimi motorji udeleževal vsakega tekmovanja ali rally dogodka, običajno z velikim uspehom in tako je DKW postal eden redkih uspešnih izzivalcev velikega BMW v svetu motociklističnih dirk.
Rasmussen je ustanovil v sredini 20-ih drugo podjetje , z imenom Framo z namenom proizvodnje raznih delov, zlasti električnih za DKW. S tem so imeli neodvisno proizvodnjo rezervnih delov, katere pa so prodajali tudi drugim proizvajalcem motornih koles.
Framo izdela tudi eno izmed prvih mikro avtomobilov na svetu, Framo 300, trikolesnik, ki je uporabljal 300 ccm DKW-jev 2-taktni motor. Ta mali avto je bil zelo uspešen in se je prodajal v glavnem kot vozilo za obrtnike in kot dostavni avto in je bil nevaren konkurent Golijata & Temp. Leta 60 je družba nadaljevala delo v Indiji kot "Bajaj-Tempo".
V času velike gospodarske krize se po ameriškem modelu, kjer so se velike avtomobilske družbe začele združevati, leta 1932 odločijo tudi največji nemški izdelovalci moto industrije - Horch (luksuzna vozila), Audi (visoki razred vozil), Wanderer (srednji razred vozil, kolesa in manjša motorna kolesa) in DKW (mali avtomobili in motorna kolesa)in se združijo v podjetje imenovano Avto Union in v ta namen naredijo tudi novi znak štirih povezanih prstanov, znak, katerega še danes vidimo na vozilih Audi.
Istega leta 1932, DKW izda svoj prvi avto DKW Fwd, ki je po mnenju strokovnjakov eden od najpomembnejših tehničnih izdelkov za avtomobilsko industrijo. Imel je pogon na sprednji kolesi (danes jih uporablja več kot 90% vseh vozil), uvedli so plastiko v avtomobilsko oblikovanje (predstavljate si danes avto brez plastike), izredno razviti dvotaktni motor, eden redkih proizvajalcev, ki je proizvodnjo temeljil izključno na tem načinu delovanja motorja).
DKW je bil tudi pionir elektro zaganjačev in sistema z vodnim hlajenjem na motorjih in je izvažal svoje izdelke po vsem svetu.
V času Hitlerja, je nemški motociklistični šport doživel gospodarsko rast in razcvet. Hitler je navdušeno podpiral avto-moto industrijo. Tudi DKW videl priložnost za njihovo rast in razvoj, in se kmalu razvil v največjega proizvajalca motociklov na svetu in enega od največjih proizvajalcev avtomobilov v Evropi, postal je vodeča sila v mednarodnih avto-moto športnih dogodkih,imel je ogromen izvoz, skratka postal je vodilni v celotni svetovni industriji. Leta 1936 je DKW imel po svetu okoli 5000 zastopnikov in je imel 36% tržišče v svetovni prodaji motociklov.
Ewald Alexander Kluge, je leta 1938 vozil DKW na angleški dirki Tourist Trophy na otoku Mann. Na tej dirki (veliki ponos Britanije, nikoli ni človek ki ni bil iz Anglije ali pa motorno kolo je bilo izdelano zunaj Anglije osvojil to trofejo), je Kluge dosegel izjemno zmago z največjo izmerjeno prednostjo dotlej v zgodovini dirk z motorji, zmagal z enajstimi minutami prednosti pred drugo uvrščenim. Ta zmaga je še povečala sloves DKW v svetu.
Med drugo svetovno vojno, je DKW proizvajal, pretežno motor NZ-350. 2-valjni motor, ki se je uporablja kot poštarski in motocikel za dostavo v Wehrmachtu, kot tudi za vojaške namene. Ko je nemški vojaški stroj začel propadati in s stopnjevanjem zavezniških bombandiranj, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo na vrsti tudi tovarna v Zschopauin je bila močno poškodovana. Po koncu vojne, je ta del Nemčije prešel pod oblast Sovjetske zveze in tako so leta 1946, Sovjeti odnesli še vse stvari in stroje, praktično vse kar je bilo uporabnega. Preden so Sovjeti odpeljali tovarno, pa je Angležom uspelo odpeljati proizvodnji proces od DKW RT 125, ki je bil vrhunski motocikel za tiste čase in je v povojnih letih postal verjetno najbolj kopiran motocikel vseh časov, spisek tovarn, ki so kopirala RT 125 je velik, med drugim najdemo BSA, Ariel, Harley Davidson , avtomobilsko tehnologijo pa je v veliki meri izkoristil SAAB, ki je imel v svojem prvem avtomobilu motor, ki je bil totalna kopija DKW-jevega trocildrskega dvotaktnega motorja iz leta 1941.
Tako je bil veličastni Auto Union, popolnoma uničen in pokraden, del Nemčije na katerem je stala tovarna je pripadel po delitvi Nemčij k Vzhodni Nemčiji , koder so po komunističnih vzorih izvršili nacionalizacijo in kar je ostalo od DKW prostorov v Zschopau je prišlo 1.julija 1948 v okvir države, ustanovili so podjetje IFA (Idnustrieverwaltung Farzenbau)in kar je ostalo bivših zaposlenih je sklenilo, da postavijo nekdanjo tovarno nazaj na noge in da bodo še naprej izdelovali motocikle. Po izrednih naporih in prizadevanjih, jim ti vendarle uspe in prva proizvodnja se steče maja 1950 .
Medtem v Düsseldorfu inženirji Auto Uniona, ki so preživeli vojno in sodnega procesa s pomočjo zaveznikov prav tako sklene dvigniti nekdanje podjetje iz pepela.
Uspelo jim je rešiti nekatere načrte in konzervirane avtomobile in motocikle. V kratkem času jim je uspelo postaviti novi Auto Union in začeti s proizvodnjo. Pa naj bo to tema za kakšno drugo reportažo, kajti mi odhajamo nazaj iz Düsseldorfa v Zschopau. Ker moramo preko zidu, ki je nastal med obema Nemčijama se vidimo v nadeljevanju, ki sledi, takoj, ko bomo na drugi strani :-)
Dodatne slike:                                   |
- 1
 Objavil skela dne 09.03.2009 ob 16:37
Imaš prav , ko sem kopiral na starodobnika mi je ušla besedica, pisati bi moralo NZ 350 in RT 350, 2 valjni .......
NZ 350 je bil enovaljni kakor si napisal RT 350 pa je bil dvovalnji motor iz katerega je v pedesetih stekla proizvodnja poznanega DKW RT 350. Še popravljal sem, ko sem preverjal pred odajo iz dvojine v ednino, pa nisem pogruntal zakaj sem pisal v dvojini. Mašino NZ 350 so rusi kasneje uporabili na najmanj desetih različnih znamkah. |
|
Objavil rene` dne 09.03.2009 ob 15:19
Zelo lepo in dosledno pripravlen prispevek. Edino eno manjšo napakico sem odkril in sicer DKW nz 350 je enovalnik z dvema izhodoma za izpuh ter eno svečko na drugi strani pa je mesto za dekompresor. Sam imam srečo da sem lastnik IZH Planeta 2 ki pa ima identičen agregat kot od DKWja iz 2 svetovne vojne- torej nz 350 (namreč stroje so rusi odpeljali v IZHevsk, karoserijo pa so modificirali iz dnepra). Kasneje so rusi pričeli izdelovati njihov motor Jupiter ki pa je dvovalni.
Še enkrat pa pohvale za trud pri izdelovanju prispevka. |
- 1
