Proizvodnja tovornih vozil je bila do leta 1969 organizirana kot sestavni del matične tovarne Zavodov Crvena Zastava, 18. junija 1969 pa se ustanovi samostojno podjetje Fabrika privrednih vozila- Zastava. Kot glavno nalogo so si zadali tesnejše povezovanje z tovarno OM iz Brescie, oziroma kasneje z Fiatom, tako da bi licenčna montaža počasi prešla v sodelovanje in bi nekatere komponente tovarna Zastava proizvajala tudi za italijanskega partnerja.
Na ta način bi si Zastava zagotovila boljšo izkoriščenost proizvodnih linij, hkrati pa bi tako dobili možnost proizvodnje sodobnejših tovornih vozil. V okviru novega podjetja so delovali štiri enote, kasneje organizirane v TOZD-e: Komercialna vozila, Tapetništvo, Proleter Kragujevac( tu so izdelovali skoraj vse specialne nadgradnje) in Dostavna vozila Sombor.
FIČO KOMBI
20. septembra 1970 je začela Zastava v novi tovarni v Somboru z licenčno montažo malega dostavnika 750 T, z motorjem Zastave 750, popularnega fičkota. Poganja ga enak motor, 767 kubični štirivaljnik tipa 100 D 008, ki zmore 25 konjev pri 4600 vrtljajih.
Medosna razdalja meri 2000mm, skupna dolžina je 3728mm, nosilnost pa 600 kilogramov. Že takoj so na voljo verzije minibus, furgon in keson. To vozilce je bilo zelo primerno za mestno dostavo, zaradi okretnosti posebej za stara mestna središča, njegova edina težava je bila zelo slaba stabilnost zaradi visokega težišča, tako da je bilo potrebno biti zelo pazljiv pri vožnji.
V Zastavi so vozilce redno osveževali, najprej dobi leta 1975 močnejši motor iz fička 750 S, tip 100 DF 018 z 30 konji, v ponudbo so vključili nove različice, kot so povišan furgon, vozilo z dvojno kabino in kesonom, zamenjali so mu tudi ime v Zastava 430F/K.
1. oktobra 1977 se je začela proizvodnja modela Zastava 435 F/K, ki ga je poganjal močnejši motor z 35 konji, po vzoru originala Fiat je kombi dobil spremenjeno streho, ki omogoča 5 cm večjo notranjo višino, nove štirikotne sprednje luči in utripalke ter novo okrasno masko, zadaj pa nove štirikotne luči, še več novosti pa je skrito pod pločevino,na primer krmilni sistem Zastave 101, in še ostale manjše spremembe.
Leta 1979 so mu namenili novo lepotno operacijo, ne beograjskem sejmu so predstavili model comfort, z novimi notranjimi oblogami, sedeže so oblekli v blago in ne več v skaj, rezervno kolo se je iz kabine umaknilo pod vozilo, kombi pa je dobil spredaj disk zavore, ponujali pa so še različne posebne izvedenke, za reševalce, milico itd…
Ker pa je počasi kombi začel čutiti težo let, so v Somborju leta 1984 predstavili pick-up verzijo stoenke, najprej imenovano 101T/1100 pick-up, kasneje veliko bolj znano kot Zastava poli. Na začetku jo je poganjal 1116 kubični motor z 55 konji pri 6000 vrtljajih, kasneje pa so vgrajevali tudi močnejši 1300 kubični motor z 65 konji.
Kljub prihodu modela poli in zastarelosti same zasnove, je ta zelo priljubljeni kombi doživel še eno pomladitev, leta 1986 je dobil večji, 903 kubični motor z 45 konji, enak kot je poganjal Zastavo jugo. Takšen kombi, z imenom Zastava 900 AK je zmogel hitrost 110 km/h.
OD LICENČNE PROIZVODNJE DO KOOPERACIJE
V začetku sedemdesetih let so pogajanja z korporacijo FIAT- OM obrodila sadove, marca 1971 so namreč podpisali pogodbo o sodelovanju, po kateri je Zastava dobila licenčne pravice za popolnoma novo družino vozil, imenovano družina X. Tako so leta 1974 predstavili nove kamione Zastava 635/640, oba modela sta bila na voljo v dveh različnih dolžinah in medosnih razdaljah.
Poganjal jih je motor OM, tipa CO3/41, 4561 kubični vodno hlajen štirivaljnik z močjo 90 konjev pri 2400 vrtljajih ki se je na zadnja kolesa prenašala preko štiristopenjskega menjalnika. Kabina je bila zelo sodobno oblikovana, z velikim panoramskim vetrobranskim steklom in prostorom za tri osebe. Zastava 635 je lahko peljala 3500 kilogramov, Zastava 640 pa 4000 kilogramov tovora, v 3861 mm dolgem kasonu kratke različice in 4755 mm dolge različice. Na voljo so bile tudi posebne izvedbe, kot so vozilo za prevoz poškodovanih avtomobilov, kiper, hladilnik, cisterna itd.
Na začetku je proizvodnja obsegala zgolj sestavljanje iz Italije pripeljanih komponent, sčasoma pa so v Zastavi osvajali izdelavo posameznih sestavnih delov: prednje osi, zadnji most,deli šasije, , in po letu 1975 so nekatere sestavne dele celo izvažali v Italijo, korporaciji IVECO, ki je nastala z združitvijo podjetij FIAT-OM, UNIC in Magirus-Deutz.
Pogodba o kooperaciji pa je prinesla Zastavi tudi dostop do novih modelov, tako da po predstavitvi nove družine Z v Ivecu leta 1977, že leta 1978 predstavijo nova vozila tudi v Zastavi. Najprej predstavijo naslednike, Zastavo 635/640 v različicah AN(kratka) in AD(dolga), kasneje pa se jim pridružijo še Zastava 645 in 650, z nosilnostjo 4500 in 5000 kilogramov. Od zunaj se hitro ločijo od predhodnikov po drugačni maski in predvsem po povišani strehi, kar pripomore k še večji prostornosti kabine. Nekaj sprememb je še na armaturni plošči, glavna novost pa je nov motor, tipa Iveco 8340.04, z 4570 kubiki in močjo 100 konjev pri 2800 vrtljajih ter 294,3 Nm pri 1600 vrtljajih. Ta moč se je prenašala preko petstopenjskega menjalnika na zadnja kolesa.
Seveda so ostale na voljo vse vrste nadgradenj, tako da se je dalo te Zastave srečevati povsod, od mestne distribucije preko komunalnih služb in celo v mednarodnem transportu,v tovarni Avtoremont Mostar pa na podvozju Zastave 640 izdelujejo tudi minibus Neretva.
Leta 1978 v Zastavi začnejo tudi z proizvodnjo manjšega brata, modela OM 40, ki dobi ime Zastava 621. Poganja jo motor tipa Fiat tipa 8040.02 z 3455 ccm in 81 konji pri 1800 vrtljajih. Nosilnost je 2000 kilogramov, s tem modelom pa so končno nadomestili že precej ostarelo Zastavo 620. Ker je ta model kmalu zatem v Italiji umaknjen iz proizvodnje, ga začne Zastava tudi izvažati in prodajati pod imenom Iveco. Kmalu se mu pridruži tudi model 615, ki ima zmanjšano nosilnost na 1500 kilogramov pri skupni masi 3500 kilogramov, in je tako vozen tudi z kategorijo B. Tako se iz proizvodnje umakne tudi legendarni veteran 616, modeli 615-621 pa z imenom podedujejo tudi legendo neuničljivega delavca in rekoderja v času proizvodnje.
Proizvodnja se sicer hitro povečuje, februarja 1979 dosežejo že številko 100.000 izdelanih tovornih vozil.
Oktobra leta 1982 je Zastava nekoliko spremenila imena modelov, v ponudbi so Zastava 615, 624 in 630, med seboj pa se razlikujejo po nosilnost in skupni masi, najtežji 630 ima tudi širša kolesa, 6.50R16 namesto 6.00R16, modela 615 in 624 sta na voljo z medosji 2650 in 3000 mm, 630 pa le z medosjem 3600mm.
Na začetku osemdesetih je Iveco predstavil rahlo osvežene modele, nekoliko kasneje je te spremembe prevzela tudi Zastava. Nova je bila plastična rebrasta maska, z novimi rebrastimi utripalkami in pozicijskimi lučmi. Nekaj novosti je bilo tudi v kabini, na armaturni plošči in stikalih, mehanika pa je ostala nespremenjena. Obenem s temi spremembami so v Zastavi tudi prevzeli način označevanja modelov po Ivecu, osnova je bila zdaj skupna masa in moč motorja, ne več nosilnost vozila.Tako so najmanjši modeli dobili ime Zastava 35.8 in 50.8, pri družini Z pa so nekoliko zmanjšali število različic, na voljo so bili modeli Zastava 70.10, 80.10 in 83.10.
RIVAL IN TURBOZETA
V drugi polovici osemdesetih začnejo v Zastavi z kooperacijsko proizvodnjo novega vozila, to je Iveco Daily, ki dobi ime Zastava Rival. Poganja ga motor Sofim 8140.61, prostornine 2445 ccm in moči 72 konjev pri 2400 vrtljajih. Na voljo so bili modeli 30.8, 35.8 in 40.8, v treh različnih medosjih, 2800, 3200 in 3600 mm, v različicah z kesonom in kot furgon ali minibus.Za ta model so v Zastavi izdelovali šasije tudi za izvoz v Iveco , na začetku pa so še uvažali nekatere sestavne dele iz Italije, vendar so kmalu začeli sami izdelovati tudi pločevinaste dele, posebej še zato ker Iveco predstavi nov Daily, orodja za starega pa se preselijo v Kragujevac.
Leta 1988 pa predstavijo tudi novost v ponudbi, turbo motorje za družino Z, Iveco namreč že več let ponuja te motorje v novih modelih Turbozeta, sedaj pa so našli pot tudi v tovarno Zastava. Turbozeta se je proizvajala v različicah 70.12, 80.12 in 83.12, vse v izvedbi N(kratka) ali D(dolga).
Poganja jih motor tipa Iveco 8040.25 TC, štirivaljnik z 3908 ccm in 115 konji pri 2700 vrtljajih. Na zunaj se ločijo po plastičnem odbijaču in blatnikih, na začetku pa nimajo dvižne kabine, kakršno je predstavil Iveco, ampak je dostop do motorja še vedno iz notranjosti. Ta je sicer nova, z popolnoma spremenjeno armaturno ploščo in volanskim obročem. Ostali podatki so se le rahlo spremenili, zaradi spremembe v lastni masi.
Zastava pa je ponujala tudi ostale različice modela Zeta/Turbozeta: 50.9, 65.9, 65.12, 79.12, 79.14 in 109.14, kot dopolnilni program iz uvoza. Ti so bili popolnoma originalni modeli Iveco, zaradi takratne politike pa so bili bistveno dražji od domačih Zastav.
Dolgotrajno in plodno sodelovanje z Ivecom je po velikih družbenih spremembah v tedanji Jugoslaviji 1. januarja 1991 pripeljalo do ustanovitve mešanega podjetja, v katerem je Iveco imel 46% delež. Namen je bil proizvajati sodobne lahke tovornjake koncerna Iveco, tako novega Dailya kot tudi naslednika Turbozete, katerega je Iveco že pripravljal, vendar so vse načrte prekrižali spopadi, ki so se leta 1991 začeli v Jugoslaviji. Tovarna Zastava je takrat izgubila dobršen del trga, kamor se nikoli več ni vrnila, s tem pa je postala tudi nezanimiva za partnerja.
Proizvodni program danes obsega model New Turbo Rival, v različicah 30.10, 35.10 in 40.10, katerega proizvodnjo so ravno začeli leta 1991, to je sicer Iveco daily druge serije, proizvodnja katerega se je v Ivecu končala leta 1999, in model Eurozeta 85.14. Kljub temu, da so ga leta 2005 posodobili z nekaj nove plastike in novimi motorji znamke Cummins, Iveco jim namreč ni hotel prodati njihovih novih motorjev, je to še vedno 30 let stara zasnova iz Om-ove družine X.
Čeprav kamionov Zastava na Slovenskem trgu že 15 let ni mogoče kupiti, lahko še vedno srečamo precej teh vozil, kar priča o njihovi zanesljivosti, kljub pogostim kritikam na rovaš kakovosti izdelkov iz Kragujevca.
Dodatne slike:          |
- 1
 Objavil Anonymous dne 08.01.2009 ob 20:18
Lepo da se je nekdo spomnil na stare zastave. Zastava 640 je bil prvi očetov kamion,takoj ko je prenehal z delom v novoteksu,kjer je vozil starga dojca. Drugače pa po udobju in vožnji sta kot noč in dan. Lep prispevek!
|
|
Objavil motorcki dne 08.01.2009 ob 19:51
Zanimiv prispevek,katerega se splača prebrati.--lp
|
|
Objavil medvedr dne 08.01.2009 ob 18:27
moj kamion zastava 80.10 ko sem začel obrt.
odličen avto za dostavo. |
|
Objavil timona dne 08.01.2009 ob 16:22
Zelo lepo napisano. Tudi moj oče je kupil takšno Zastavo 645AD, popolnoma novo in se je na njo čakalo leto dni. Spominjam se, da je bil ta kamion, za tiste čase pravi Mercedes. Tihi motor, udobna vožnja in se ni moral primerjati z drugimi kamioni tiste generacije.(Razni Dojci, Perkensi...)
Z njim je naredil dober milijon kilometrov in ga nikoli ni pustil na cedilu, kar je precej za tiste čase. Sicer pa imamo zastavo še danes in smo iz nje naredili avtodom. Tako, da še dan danes pridno prede bo bivši Yugi.(Našel sem eno sliko pa je žal ne moram prilepit) |
- 1
