Na obisku pri meni je bil komisar SVAMZ-a Marko Hvale in po krajšem pogovoru je pogovor nanesel tudi na motor, s katerim je pred 30 leti padel moj brat Bojan. Povedal sem mu, da ga mislim – vsaj tisto kar je od njega ostalo, peljati na odpad. Beseda je dala besedo in rjavino sem prinesel iz podstrehe. Marko je rekel le : «Fant tole bova pa zrihtala«. Kaj to rjavino, takrat še nisem vedel, da Marko misli resno. Razložil mi je, da je potrebno vsak projekt prvo slikat in slikat in slikat. Šlo mi je malo na smeh pa vendar. Iz interneta je Marko snel vse kar se je o Garelliju sneti dalo. Do takrat še tega nisem vedel, kako je ta motor sploh izgledal. 
Po pravici povem, da nisem imel prav nobene volje, da bi vlagal denar in svoj prosti čas v tak projekt. Ko sva pričela zlagati iz gajbic, je Marko kar oživel. »Hudo stari, poglej to, poglej ono, kako lepo, kako zanimivo, res je lep«.
Mislil sem si lahko samo, da je tip totalno zmešan, pa čeprav sva prijatelja in vem da je v svojega spačka in parno kočijo vložil obilo denarja in svojega časa. Čez nekaj mesecev, me je obiskal in dejal, da bova vrgla skupaj mašino. Kaaaj?
Vse dele, ki so ostali od mašine, sem skrbno zložil na ponk in se je začelo. Pregledala sva kaj imava, kaj je zanič in kaj rabiva. Po internetu sva odkrila g. Lojzeta iz Bleda. Telefonski pogovor in že sva letela na Bled po vse kar potrebujeva za dobro generalko.
Ne znam opisati veselja, ko je motor po 30 letih spet zapel, pa čeprav samo na ponku. V bistvu, mi je to dalo zagon za začetek. Okvir, strehice in ščitniki na peskanje in barvanje. Kolesni obroči, zobniki, krmilo in vse ostalo na kromiranje. Res je, da sem potreboval kar tri leta, preden sem ga začel sestavljati, pa vendar je občutek čudovit, ko počasi nabiraš same nove dele. V letošnjem letu je prišel težko pričakovani dan in ob pomoči Marko-ta sva začela sestavljati projekt. Prvo sva sestavila vilice in okvir. Sledila je mašina, kolesa, nove pletenice – zajle itd. Začelo se mi je dogajati, da od samega vzhičenja ponoči nisem mogel spati, saj sem komaj čakal naslednji dan, da nadaljujem z delom.
Strogo sem se držal navodila, ki mi ga je dal Marko: »Kar dobiš novo zamenjaj, kar ne, obnovi original kakršen koli že je, samo ne dajaj nekaj kar ni original«. Tako je nastala tudi anekdota, ko sem pri prodajalcu koles na starem kolesu videl staro zadnjo luč, ki je bila enaka kot na Garelliju, moja pa je bila polomljena. Prodajalca sem milo pogledal in lepo prosil, če mi jo proda. Odmaknil sem vseh trideset koles, da sem prišel do nje. Prodajalcu sem moral plačati čisto novo luč, da jo je na kolesu zamenjal za staro.
Projekt je hitro napredoval in s pomočjo g. Groma sem se udeležil celo razstave starodobnih vozil Codelli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sedaj sem padel notri, kot se reče. Tako kot večina drugih, sem se tudi sam okužil in že strmim za novimi projekti – beri motorji.
Tehnične karakteristike: 
Letnik 1950
Motor 2 taktni
Prostornina motorja 49 ccm
Moč motorja 1,3 KW (1,8 KS) pri 4500/min-1
Max. hitrost 40 km/h
Št. prestav 1
Vžig magnetni Bosch
Vplinjač nameščen pod blok motorja
Dovod goriva preko piramide
Pogon preko jermena
Najden v gajbicah v zelo slabem stanju
Lastnik in renovator:
Tomaž Trtnik
Kalinova ulica 28, IG
MTEL: 040-848-399
Dodatne slike:      |
- 1
 Objavil retep dne 28.09.2008 ob 12:01
Zelo lepo,vendar,če se ne motim ima popolnoma enako mašino kot Tomosov jermenar (Anker Laura).Je možno,da je nizozemski proizvajalec z mašinami opremljal več evropskih tovarn ?
|
|
Objavil motorcki dne 28.09.2008 ob 12:52
Bravo Tomaž,tako se restavrira moped,ne pa da se sam pametujejo na forumu in sprašuje kako se rjavi kosi pucajo.V roke je teba pljunt in veselo na delo,pa ni pomemben čas,le vztrajnost,da se vse čim bolj temeljito in natančno in v originalu obnovi.Ogledal sem si tvoj moped na razstavišču in zato še enkrat čestitke.Le letnik mopeda se mi zdi vprašljiv,pa nič zato,glavno da si ga "oživel"--lp
|
- 1
