Lepo je biti Puhovec in sodelovati na največjem reliju kateri se odvija na območju nekdanje Jugoslavije. Reli se je pričel 23. maja v Zaboku in končal 25. maja v SARAJEVU. Oldtimer klub iz Zaboka je organiziral ta reli. Kot vsa leta smo tudi tokrat sodelovali Puhovci iz Ljutomera. Vozili smo naslednja vozila Milan in Frančiška Belec sta bila z DNEPROM (prikoličarjem) s katerim sta prevozila v obe smeri 1102 km in bila edina Slovenca ki sta premagala to zahtevno pot.
Ostali so vozili do Sarajeva in na Igman ter potem vozila naložili na spremljevalnoprikolico. Franc in Minka Makoter sta vozila PUHA 175. Franc in Mimica Hriberšek sta bila z BMW-jem s prikolico, Janko Kaučič je vozil Puha 175, Janko Viher in Jože Jureš sta bila z JAVO 350 s prikolico Milan Balažič pa je vozil BMW-ja 500. Miro Zmazek je bil voznik kombija in poskrbel je za prijetno vožnjo ter vse tisto kar smo vozniki potrebovali. Bili smo edino društvo katero je prišlo na cilj z vsemi vozili.
Na poti smo pomagali tudi drugim voznikom jih naložili tako motorje kot tudi voznike.Zvečer na podelitvi smo bili predstavljeni kot najboljši klub in s ponosom smo zastopali našo zeleno barvo.Vsi udeleženci so bili zelo veseli naše družbe da smo ta pravi smo pokazali tistim s katerimi smo bili velikokrat skupaj tisti s katerimi pa smo se srečali pa so nam dejali da jim je žal ker se že prej nismo srečali.V Sarajevu so nas posneli za njihovo TV in dal sem dolg intervju za njihovo televizijo ter povedal da je to velik dogodek tako za udeležence kot gostitelje,organizatorje in vse tiste s katerimi smo se srečali. Na poti smo videli velike razlike v razvoju videli in tudi spoznali del grozot katerim se niso mogli izogniti prebivalci.
Spoznali smo tudi da še sedaj ostajajo nesoglasja. Zanimiva so srečanja z možmi postave ki imajo del pravil takšnih kot njim ustrezajo. S pogovorom in kakšnim evrom pa se zadeve kar hitro uredijo. Povsod so ljudje ki so pripravljeni pomagati. Sarajevo je mesto ki te prevzame toliko nasprotij in toliko zgodovine da je težko vse razumeti. Čevapčiči-kdor je v Sarajevu ni ni poskusil čevapčičev ni bil v Sarajevu,nam je povedal vodič.Če vprašate deset SARAJLIJ (domačinov) kje so najboljši čevapčiči boste dobili deset različnih naslovov. Povsod pa so najboljši čevapčiči in to je res. Mesto ki se na enem koncu razvija v najmodernejše mesto in tudi je na drugem koncu pa kot da smo veliko let nazaj prišli v to mesto.Srbska oblast se začuti ko ob cesti zaplapola nepokošena trava ko ni stekel na oknih ko se po prašni poti potika krdelo sestradanih psov, ko opaziš da že dolgo niso imeli metle v roki. Preseneti te pot na kateri najdeš na tisoče cigaretnih ogorkov-pa res vsi kadijo kot TURKI. Koliko različnih črpalk? Če nisi po njihovi meri ne boš tako preprosto tankal še težje pa je če nimaš denarja kot ga oni vzamejo.
Hrvati niso dobili bencina-nekaterin niso bili všeč a nekateri vseeno niso imeli težav. Tako smo tudi mi brez težav dolivali naše konjičke a kanister bencina je vedno dobrodošel. Na Igmanu smo prenočevali v luksuzno urejenem hostlu in gledali sneg na Bjelašnici. Člani društva bi morali vsaj kdaj pa kdaj na takšno pot. Bil je izziv za voznike in vozila bil pa je tudi velik dogodek ki nas je povezal in nam dal spoznanje da smo cenjeni in da smo potrebni drug drugemu. Vsak od nas je spoznal da je druženje tisto kar daje novih moči in takšni dogodki so nekaj kar nas bogati. Hvala vsem.
Več slik: Galerija Sarajevo
Dodatne slike: |
- 1
 Objavil Anonymous dne 29.05.2009 ob 09:44
GOTOVO BO ŠE PRIŠLO ZA NAMI VELIKO PRIJETNIH SPOMINOV
|
- 1
